Minnesotski večfazni osebnostni vprašalnik (MMPI) je danes eden najpogosteje uporabljanih psihometričnih vprašalnikov. Leta 1989 je Univerza v Minnesoti revidirala MMPI in izdala MMPI-2, ki je uvedel enotne T-točke in nove norme. Oktobra 2020 je založba University of Minnesota Press izdala Minnesotski večfazni osebnostni vprašalnik-3 (MMPI-3). Za razliko od MMPI-2 je MMPI-3 le revizija MMPI-2-RF in ne nadomešča v celoti MMPI-2, ki še naprej ohranja pomembno praktično vrednost. Vendar pa se družbene vrednote sčasoma bistveno spreminjajo. MMPI-2 zahteva vzpostavitev normativnih podatkov za specifične populacije v specifičnih sociokulturnih kontekstih, pri čemer prvotni normativni standardi morda ne odražajo več natančno psiholoških značilnosti in vedenjskih vzorcev sedanje populacije. Hkrati se sodobni življenjski slogi močno razlikujejo od tistih v preteklosti, pri čemer so se spremenili delovni stres, družbeni vzorci in družinske strukture – vse to neposredno vpliva na psihološko stanje ljudi in njihove vedenjske manifestacije. Revizija norm bo omogočila, da se bo ocenjevalno orodje učinkoviteje prilagodilo tem premikom vrednot in spremembam v družbenem okolju. To bo zagotovilo točnost in veljavnost rezultatov ocenjevanja ter omogočilo natančnejšo oceno stanja duševnega zdravja posameznikov v sedanjem družbenem kontekstu.
1. Predmeti in metode
1.1 Predmeti
V tej študiji je bilo testiranih skupaj 5.358 udeležencev, od katerih je bilo zbranih 3.066 veljavnih vprašalnikov. Povprečna starost udeležencev je bila 26,3 leta, od tega je bilo 40,97 % moških in 59,03 % žensk. Podrobnejše informacije so na voljo v tabeli 1.
1.2 Metode
V tej študiji je bil kot ocenjevalno orodje uporabljen standardizirani MMPI-2.
2. Rezultati in analiza.
2.1 Različica East Asian Norms-R (primerjalna različica).
V tej študiji so bile norme MMPI-2 za vzhodnoazijsko populacijo – različica R (primerjalna različica) določene neposredno na podlagi surovih rezultatov trenutnega vzorca udeležencev in primerjane z izvirnimi normami za ZDA. Lestvice Hs, Pd, Pt, Sc in Ma so bile prilagojene z uporabo K-korekcije s pozitivnim kriterijem T-rezultata najmanj 60. Vse lestvice v izdaji R se ocenjujejo z uporabo konsistentnih T-rezultatov, medtem ko ne vse lestvice v ameriški normi uporabljajo konsistentne T-rezultate (lestvici Mf in Si uporabljata linearne T-rezultate). Tudi »MMPI-2-Koss-Butcher Key Items« in »MMPI-2-Lachar-Wrobel Key Items« iz vzhodnoazijske norme R Edition uporabljata konsistentne T-točke (ameriške norme ne vključujejo standardov T-točk za ti dve podlestvici). Za vsako podlestvico MMPI-2 je bila izvedena splošna primerjava standardov T-točk med obema normama. Zaradi omejenosti podatkov analize ni bilo mogoče razdeliti na podskupine, kot so starost ali izobrazba. Podatki kažejo, da so statistične značilnosti različice MMPI-2 po vzhodnoazijskih normah R skladne s tistimi po ameriških normah; morebitne razlike so zgolj normalni izraz razlik v družbenih vrednotah in okoljih udeležencev.
2.1.1 Klinične lestvice
Razlike v T-vrednostih skladnosti kliničnih lestvic med vzorci za vzhodnoazijsko populacijo (East Asian Norms-R) in vzorci za ameriško populacijo so prikazane v tabelah 2 in 3.
2.1.2 Lestvice veljavnosti
Razlike v T-vrednostih skladnosti na lestvicah veljavnosti med vzorci za Vzhodno Azijo-R in vzorci za ZDA so prikazane v tabelah 4 in 5.
2.1.3 Lestvice vsebine
Razlike v T-vrednostih za konsistentnost vsebinske lestvice med različico East Asian Norm-R in ameriško normo so prikazane v tabelah 6 in 7.
2.1.4 Preoblikovane klinične lestvice
Razlike v T-vrednostih za konsistentnost vsebinske lestvice med različico East Asian Norm-R in ameriško normo so prikazane v tabelah 8 in 9.
2.2 Primerjava skupine z odstopanji
Pri skupini z odstopanji (moški) so tako T-vrednosti po vzorcu za Vzhodno Azijo (Norm-R) kot tudi po vzorcu za ZDA (Norm T) pokazale zelo pomembne razlike v primerjavi z ravnjo normalnih T-vrednosti (T60). Ker obe različici za ocenjevanje uporabljata konsistentne T-vrednosti, se T-vrednosti na ključnih lestvicah, kadar je T-vrednost po vzorcu za Vzhodno Azijo 70 ali več, od T-vrednosti po vzorcu za ZDA razlikujejo za največ en standardni odmik.
2.2.1 Klinične lestvice
Razlike v povprečju, standardnem odklonu in T-vrednostih kliničnih lestvic med vzorcem za vzhodnoazijsko populacijo in vzorcem za ameriško populacijo za skupino z odstopanji so prikazane v tabeli 10.
2.2.2 Preračunane klinične lestvice
Razlike v povprečju, standardnem odklonu in T-vrednostih rekonstruiranih kliničnih lestvic med vzorcem za vzhodnoazijsko populacijo in vzorcem za ameriško populacijo za skupino z odstopanji so prikazane v tabeli 11.
2.2.3 Ključni elementi MMPI-2
Vzhodnoazijska različica Norm-R uporablja T-vrednosti za konsistentnost pri »ključnih postavkah MMPI-2-Koss-Butcher« in »ključnih postavkah MMPI-2-Lachar-Wrobel«; vendar je za to potrebna dodatna validacija podatkov, saj je prag za pozitivni rezultat še vedno določen na T60.
Ključni elementi lestvice Koss-Butcher vključujejo šest lestvic: Kb1 – akutna anksioznost, Kb2 – depresivne in samomorilske misli, Kb3 – grozeča agresija, Kb4 – situacijski stres zaradi zlorabe alkohola, Kb5 – duševna zmeda in Kb6 – preganjalne misli.
Ključni elementi lestvice Lachar-Wrobel vključujejo 11 lestvic: LW1 Tesnoba in napetost; LW2 Depresija in zaskrbljenost; LW3 Motnje spanja; LW4 Nenormalna prepričanja; LW5 Nenormalno mišljenje in izkušnje; LW7 Antisocialna stališča; LW8 Družinski konflikti; LW9 Težave z jezo; LW10 Spolne skrbi in deviacije; ter LW11 Somatski simptomi.
3. Razprava
Podatki kažejo, da je pri primerjavi različice Norms-R za vzhodnoazijsko populacijo z ameriškimi normami veljavnost pozitivnih rezultatov presejalnega testa za vzhodnoazijske populacije zelo podobna. Razlike zgolj odražajo dejanske podatke, ki izhajajo iz razlik v družbenih vrednotah in okolju udeležencev.
3.1 Obravnava razlik v ključnih lestvicah
3.1 Obravnava razlik v ključnih lestvicah
3.1.1 Ključne lestvice (moški)
Razlika v pozitivnih T-vrednostih za moške Hy(1) je znašala -0,66, kar kaže, da so moški iz Vzhodne Azije bolj pozorni na svoje zdravje, medtem ko moški iz zahodnih držav bolj upoštevajo resnost simptomov.
Razlika v pozitivnih T-vrednostih za moške iz skupine Hy(3) je znašala -0,51, kar kaže, da moški v vzhodnoazijskih kulturah izražajo čustva bolj implicitno in psihično stisko pogosto razkrivajo posredno. V nasprotju s tem zahodne kulture spodbujajo neposredno izražanje, zaradi česar moški pogosteje izražajo čustva neposredno.
Pozitivna razlika v T-skoru za Mf(5) pri moških znaša -0,41, kar kaže, da se v vzhodnoazijskih kulturah poudarjajo tradicionalne vloge spolov, zaradi česar se moški zaradi družbenih omejitev vedejo bolj tradicionalno; v nasprotju s tem so zahodne kulture bolj raznolike in lažje sprejemajo moške lastnosti.
Pozitivna razlika v T-skoru za Sc(8) pri moških znaša 0,37, kar kaže, da moški v vzhodnoazijskih kulturah zaradi stigme, povezane z boleznijo, pogosto potlačijo psihično stisko in se v testu odzivajo bolj previdno. Nasprotno pa so zahodne kulture bolj odprte in v njih prevladuje manj stigme, zaradi česar se moški izražajo bolj neposredno.
Pozitivna razlika v T-skoru za Ma(0) pri moških znaša -0,79. V nasprotju z zahodnimi kulturami se v vzhodnoazijskih kulturah kažejo znatne razlike v čustvenem izražanju moških. Vzhodnoazijske kulture so bolj zadržane, hipomanični simptomi pa so v stresnih situacijah izrazitejši. Ameriška kultura poudarja individualnost in je bolj strpna do hipomaničnih simptomov.
3.1.2 Ključne lestvice (ženske)
Pozitivna razlika v T-skoru za ženske na lestvici Hy(3) je znašala -0,45. To kaže, da so vzhodnoazijske ženske bolj zadržane in da imajo omejeno izražanje čustev. Prav tako so nagnjene k pretvarjanju čustvene stiske v somatske simptome. Nasprotno pa se zahodne ženske izražajo bolj neposredno, njihove ocene na lestvici pa odražajo njihovo resnično čustveno stanje.
Pozitivna razlika v T-skoru za Mf(5) pri ženskah je znašala -0,60, kar kaže, da so ženske iz Vzhodne Azije podvržene večjim družbenim pričakovanjem, da morajo biti »dobre žene in matere«, in se nerade kažejo z lastnostmi, ki odstopajo od tradicije, medtem ko so zahodne ženske svobodnejše pri izražanju samega sebe.
Pozitivna razlika v T-vrednosti za lestvico Sc(8) je znašala 0,82, kar kaže, da vzhodnoazijska kultura poudarja kolektivno harmonijo in družbeno vrednotenje. Ženske iz Vzhodne Azije so morda bolj zaskrbljene zaradi mnenja drugih, zaradi česar jim je težko razkrivati notranji stres in skrito psihološko stisko. Vendar se te težave lahko lažje pokažejo v določenih situacijah na lestvici SC. Zahodna kultura daje večji poudarek osebnemu izražanju in samorealizaciji, kar pomeni, da zahodne ženske lažje neposredno izrazijo svojo psihološko stisko.
Pozitivna razlika v T-skoru za Si(0) pri ženskah znaša 0,82, kar kaže, da vzhodnoazijske ženske pogosto zadržujejo stres in so omejene s tradicionalnimi prepričanji, medtem ko zahodne ženske svoje čustva izražajo bolj odprto.
3.2 Praktična validacija
Različica norm za vzhodnoazijsko populacijo (primerjalna izdaja) še vedno potrebuje potrditev glede svoje uporabnosti in učinkovitosti v kliničnem, forenzičnem in poklicnem izbirnem okolju. Poleg tega je treba razlikovalno moč vzorca še dodatno razširiti (npr. z vključitvijo različnih podpopulacij). Končni cilj je doseči ravnovesje med »znanstveno strokovnostjo« in »praktičnostjo« norm, s čimer se zagotovi, da izpolnjujejo psihometrične standarde, hkrati pa upoštevajo dejanske potrebe vzhodnoazijskega prebivalstva.
Vzorec poročila o interpretaciji MMPI-2