Primerjalna analiza evropskih, ameriških in vzhodnoazijskih populacij na podlagi lestvice NEO-FFI Ta študija temelji na pionirskem delu avtorjev Costa in McCrae (1985), ki sta objavila NEO Personality Inventory (NEO-PI), čemur je sledil NEO-FFI (Costa & McCrae, 1989). Saucier (1998) je razvil 13 podlestvic za NEO-FFI, ki so pokazale visoko alfa zanesljivost. Cilj te študije je analizirati psihometrične lastnosti osebnostnih lastnosti Big Five v vzorcih iz Vzhodne Azije in Zahoda, z namenom raziskati kulturne kontekste Vzhoda in Zahoda, v katerih se vzorci nahajajo. Glede na dolžino NEO-PI-R (240 postavk), za katero je bilo dokazano, da povzroča nezanesljivo natančnost vzorca (Jones, 2019), je ta študija uporabila lestvico NEO-FFI, ki naključno vključuje postavke z »neskladnimi odgovori«.
1. Predmeti in metode
1.1. Teme
V raziskavo je bilo vključenih skupaj 1.812 udeležencev, od katerih jih je 1.607 izpolnilo vprašalnik. Primerjalna skupina za primarno lestvico je bila sestavljena iz evropske in ameriške skupine A, primerjalna skupina za podlestvice pa iz evropske in ameriške skupine B. Za podrobnejše podatke glejte tabelo 1.
1.2 Metodologija
V tej študiji je bila za ocenjevanje udeležencev uporabljena lestvica NEO-FFI. Poleg tega je bilo v lestvico F vključenih deset naključno izbranih postavk, da bi ugotovili, ali so udeleženci odgovarjali naključno. Ta pristop je bil sprejet z namenom povečanja zanesljivosti veljavnih vprašalnikov.
2 rezultata
Ugotovljeno je bilo, da sta bila sestava vzorcev glede na spol in izobrazbena raven podobni; zato naslednja analiza ne upošteva bistvenih razlik v razumevanju lestvice med udeleženci.
2.1 Primerjava glavnih lestvic
Kot je razvidno iz tabele 2, se na primarnih lestvicah kaže jasna razlika v povprečnih vrednostih in standardnih odklonih med evropskimi in ameriškimi vzorci na eni strani ter vzorci iz Vzhodne Azije na drugi strani.
2.2 Primerjava glavnih lestvic med vzhodnoazijskimi moškimi in vzhodnoazijskimi ženskami
Povprečne vrednosti in standardna odstopanja na glavnih lestvicah za vzorce moških in žensk iz Vzhodne Azije so prikazani v tabeli 3.
2.3 Primerjava rezultatov podlestvic
Kot je razvidno iz tabele 4, se v povprečnih vrednostih in standardnih odklonih podlestvic kaže jasna razlika med evropskim in ameriškim vzorcem ter vzorcem iz Vzhodne Azije.
3. Zaključki/Razprava
Podatki kažejo, da zaradi razlik v družbenih vrednotah in družbenem okolju med prebivalstvom Vzhodne Azije in zahodnim prebivalstvom obstajajo znatne razlike v rezultatih meritev.
3.1 Primarne lestvice
3.1.1 Nevroticizem
Lestvica nevroticizma kaže na čustveno stabilnost posameznika. Tisti, ki na tej lestvici dosežejo visok rezultat, so bolj nagnjeni k anksioznosti in depresiji, njihova čustvena nihanja pa so izrazitejša.
Ugotovljena je bila znatna razlika med vrednostmi nevroticizma v zahodnem vzorcu in v vzorcu iz Vzhodne Azije, z zmerno velikostjo učinka (d = -0,428). Ta ugotovitev kaže, da zahodne populacije dejansko kažejo večjo čustveno stabilnost, kar je v nasprotju s splošno razširjenim prepričanjem, da so »Vzhodnoazijci čustveno bolj zadržani«. Čeprav ima ta neskladje določene praktične posledice, je njegov obseg omejen, zato je pri razlagi potrebna previdnost.
V tem kontekstu so lahko pomembni naslednji dejavniki:
(1) Kulturni dejavniki
Zahodne kulture posameznike spodbujajo, naj aktivno izražajo svoja čustva. V nasprotju s tem vzhodnoazijske kulture dajejo večji poudarek splošni harmoniji.
V vzhodnoazijskih kulturah se poudarjata kolektivna odgovornost in družbene norme, medtem ko se v zahodnih kulturah spodbuja individualizem in samosprejemanje.
(2) Družbeno okolje
V vzhodnoazijskih družbah trenutno vlada izjemno močna konkurenca, kar povzroča velik pritisk na posameznike v zvezi z izobraževanjem in poklicnimi možnostmi. V nasprotju s tem pa zahodne družbe ponavadi dajejo večji poudarek na čustva posameznika.
(3) Vzorci vedenja
Ugotovljeno je bilo, da vzhodnoazijske kulture kažejo nagnjenost k zunanji pripisovanju vzrokov, pri čemer se poudarek pripisuje družbenim in okoljskim dejavnikom. Nasprotno pa je bilo ugotovljeno, da zahodne kulture kažejo nagnjenost k notranji pripisovanju vzrokov, za katero je značilen poudarek na osebnem nadzoru.
Vzhodnoazijske kulture posameznike spodbujajo, naj svoje čustva zadržujejo, medtem ko zahodne kulture posameznike spodbujajo, naj svoja čustva pravočasno izrazijo.
3.1.2 Ekstraverzija
Izraz »ekstraverzija« se opredeljuje kot osebnostna lastnost, ki se kaže pri posameznikih, ki so zelo družabni, navdušeni in aktivno iščejo nove dražljaje.
Med zahodnim in vzhodnoazijskim vzorcem je bila ugotovljena znatna razlika v ocenah ekstraverzije na lestvici, z velikim učinkom (d = 2,593).
V tem kontekstu so lahko pomembni naslednji dejavniki:
(1) Družbeno-kulturni dejavniki
Zahodne kulture na splošno spodbujajo izražanje lastnega mnenja, medtem ko so za vzhodnoazijske kulture značilne večja zadržanost in večje upoštevanje mnenj drugih.
(2) Družbeno okolje
Za družbeno okolje v Vzhodni Aziji je značilno poudarjanje discipline in spoštovanje tradicionalnih vrednot. Nasprotno pa so zahodne družbe zaznamovane s spodbujanjem aktivnega sodelovanja z drugimi in težnjo k samozavesti.
V Vzhodni Aziji se lahko pretirano odprta narava razume kot pomanjkanje mirnosti, medtem ko se na Zahodu ekstraverznost običajno šteje za pozitivno osebnostno lastnost.
(3) Vzorci vedenja
Dokazano je, da nižja raven ekstraverzije kaže na posameznikovo nagnjenost k introspekciji v nasprotju z družbenim druženjem. To lahko vpliva na način izražanja čustev in na posameznikovo sposobnost spopadanja s stresom.
3.1.3 Odprtost
Lestvica odprtosti kaže na posameznikovo pripravljenost na nove izkušnje, abstraktno mišljenje in umetniško dojemanje. Tisti, ki dosežejo višje ocene, kažejo večjo nagnjenost k raziskovanju in inovativnosti.
Ugotovljeno je bilo, da so ocene odprtosti v zahodnih vzorcih znatno nižje od tistih v vzorcih iz Vzhodne Azije, pri čemer je bil ugotovljen znaten učinek (d = -1,839). Ta ugotovitev je morda v nasprotju s prejšnjimi predpostavkami glede kulturnih razlik v odprtosti.
Pri tem pojavu lahko igrajo vlogo naslednji dejavniki:
(1) Kulturni dejavniki
Čeprav je znano, da zahodne družbe spodbujajo individualizem in inovativnost, je pomembno opozoriti, da nekatere družbene skupine morda kažejo manjšo odprtost do novih idej (zlasti v sedanjem, vse bolj konservativnem družbenem okolju).
V zadnjih letih je Vzhodna Azija doživela hitre gospodarske, tehnološke in kulturne spremembe, zaradi česar so prebivalci Vzhodne Azije postali bolj odprti in se bolje prilagodili nenehno spreminjajočim se zahtevam družbe.
(2) Izobraževanje in kognitivni slogi
V zadnjih letih se je vzgojni sistem v Vzhodni Aziji preusmeril k bolj raznolikemu in odprtemu pristopu, kar je morda prispevalo k višjim ocenam odprtosti med prebivalci Vzhodne Azije.
Čeprav zahodne kulture na splošno spodbujajo odprtost, je pomembno opozoriti, da lahko nekatere družbene skupine zaradi različnih vplivov okolja, vrednot ali političnih stališč kažejo manjšo odprtost.
(3) Socialno okolje je
Nove tehnologije in poslovni modeli se v Vzhodni Aziji nenehno razvijajo, kar lahko spodbudi prebivalce Vzhodne Azije k bolj odprtemu razmišljanju.
Vpliv modelov poklicnega razvoja na odnos posameznikov do novih okolij in idej je tema, ki je bila predmet številnih raziskav. Tako lahko na primer sedanja ostra konkurenca na delovnem mestu v Vzhodni Aziji posameznike naredi bolj dovzetne za nove koncepte, medtem ko se v zahodnih državah nekatere tradicionalne panoge morda bolj zanašajo na obstoječe izkušnje in kognitivne okvire.
3.1.4 Prijaznost
Lestvica prijaznosti odraža lastnosti, kot so sodelovanje, empatija, zaupanje in altruizem. Posamezniki, ki na tej lestvici dosežejo visoke ocene, so bolj nagnjeni k ohranjanju družbene harmonije.
Ugotovljeno je bilo, da so ocene prijaznosti pri evropskih in ameriških vzorcih znatno višje od tistih pri vzorcih iz Vzhodne Azije, pri čemer je bil učinek velik (d = 1,503).
V tem kontekstu so lahko pomembni naslednji dejavniki:
(1) kulturni dejavniki
Znano je, da evropske in ameriške kulture posameznike spodbujajo k aktivnemu izražanju in pozitivnemu družbenemu ravnanju. V nasprotju s tem so vzhodnoazijske kulture ponavadi bolj zadržane.
Med zahodnjaki je bilo opaziti težnjo k prijaznemu in sodelovalnemu vedenju v javnosti. Nasprotno pa je bilo ugotovljeno, da se vzhodni Azijci vedejo razmeroma zadržano.
(2) Družbeno okolje
Za družbena okolja v Vzhodni Aziji je značilen poudarek na disciplini in tradicionalnih vrednotah, medtem ko zahodna družbena okolja lahko spodbujajo bolj proaktivno družbeno vedenje.
V zahodnih kulturah se prijaznost običajno šteje za pozitivno osebnostno lastnost. Nasprotno pa v vzhodnoazijskih kulturah prekomerna prijaznost lahko v očeh drugih velja za pomanjkanje odločnosti.
(3) Vzorci vedenja
Višja stopnja prijaznosti lahko kaže na večjo nagnjenost posameznika k sodelovanju in prijaznemu ravnanju v družbenih okoliščinah.
3.1.5 Vestnost
Lestvica vestnosti odraža lastnosti, kot so samodisciplina, občutek odgovornosti in usmerjenost v cilje. Posamezniki, ki na tej lestvici dosežejo visoke rezultate, ponavadi dajejo večji poudarek načelom reda in načrtovanja.
Med ocenami vestnosti, pridobljenimi iz obeh vzorcev, je bila ugotovljena znatna razlika; zahodni vzorec je pokazal višje ocene, pri čemer je bil učinek znaten (d = 2,920).
V tem kontekstu so lahko pomembni naslednji dejavniki:
(1) Kulturni dejavniki
Zahodne kulture so znane po tem, da spodbujajo individualno neodvisnost ter dajejo velik poudarek osebni odgovornosti in samoupravljanju. V nasprotju s tem vzhodnoazijske kulture ponavadi dajejo prednost razmeroma prožnim medosebnim odnosom.
(2) Družbeno okolje
Ugotovljeno je bilo, da družbeno okolje v zahodnih državah daje večji poudarek upravljanju s časom in zastavljanju ciljev ter spodbuja samomotivacijo (Jones, 2019). Nasprotno pa je mogoče opaziti, da družbeno okolje v Vzhodni Aziji daje večji poudarek prilagodljivosti in kolektivnemu sodelovanju (Smith, 2021).
V zahodnih kulturah se vestnost običajno šteje za pozitivno osebnostno lastnost. Nasprotno pa se v vzhodnoazijskih kulturah prilagodljivost in sposobnost prilagajanja morda štejejo za pomembnejše.
(3) Vzorci vedenja
Dokazano je, da večja trdnost kaže na posameznike, ki so bolj nagnjeni k temu, da si zastavijo jasne cilje in ohranjajo močan občutek odgovornosti med izvajanjem nalog.
Zahodne kulture posameznike morda spodbujajo k visoki stopnji samokontrole tako v vedenju kot v čustvih, medtem ko vzhodnoazijske kulture posameznike ponavadi spodbujajo, naj svoje vedenje prilagodijo okolju.
3.2 Podlestvice
V okviru te študije se zavedamo, da je razpoložljivi prostor omejen. Zato smo se odločili, da bomo analizo izvedli na prvih dveh podlestvicah, ki kažejo največje razlike.
3.2.1 Samokrivda
Podlestvica »Samokritičnost« kaže, v kolikšni meri posamezniki kritizirajo lastne napake. Tisti, ki dosežejo visoke rezultate, težave pogosto pripisujejo lastnim pomanjkljivostim.
Ugotovljeno je bilo, da so bili rezultati pri merjenju samokritičnosti v zahodnem vzorcu znatno nižji od tistih v vzorcu iz Vzhodne Azije, pri čemer je bil učinek velik (d = -2,161).
V tem kontekstu so lahko pomembni naslednji dejavniki:
(1) Kulturni dejavniki
Vzhodnoazijske kulture poudarjajo družbeno odgovornost in skupinsko identiteto. Posamezniki v teh kulturah se pogosteje krivijo sami, kadar ne izpolnijo družbenih pričakovanj. Nasprotno pa zahodne kulture dajejo večji poudarek samosprejemanju in neodvisnosti.
Vzhodnoazijske kulture spodbujajo samorefleksijo in skromnost, zato posamezniki pogosto pripisujejo neuspehe lastnim pomanjkljivostim. V nasprotju s tem zahodne kulture ponavadi poudarjajo osebne dosežke.
(2) Družbeno okolje
Družbeno okolje Vzhodne Azije trenutno zaznamuje močna družbena tekmovalnost, pri čemer imajo posamezniki visoka pričakovanja glede izobraževanja in poklicnih možnosti. V nasprotju s tem sta Evropa in Združene države Amerike na teh področjih bolj strpni do posameznikovih dosežkov.
(3) Vzorci vedenja
Ugotovljeno je bilo, da imajo prebivalci Vzhodne Azije nagnjenost k zunanji pripisovanju, pri čemer neuspeh pripisujejo lastni odgovornosti. Nasprotno pa je bilo ugotovljeno, da imajo Evropejci in Američani nagnjenost k notranji pripisovanju, pri čemer neuspeh pripisujejo zunanjim ali objektivnim dejavnikom.
Ugotovljeno je bilo, da vzhodnoazijske kulture spodbujajo zatiranje čustev, medtem ko zahodne kulture spodbujajo izražanje čustev in psihološko uravnavanje.
3.2.3 Prosocialna usmerjenost
Izraz »prosocialna usmerjenost« se opredeljuje kot posameznikova nagnjenost k aktivnemu pomaganju drugim, sodelovanju in spodbujanju družbenega blagostanja. To vključuje altruistično vedenje, empatijo in občutek družbene odgovornosti. Lestvica prosocialne usmerjenosti je orodje, namenjeno ocenjevanju posameznikovih prosocialnih nagnjenj.
V rezultatih lestvice prosocialne usmerjenosti je bila ugotovljena znatna razlika, saj so zahodnjaki dosegli višje ocene v primerjavi z vzhodnoazijskimi udeleženci. Ta razlika je bila precejšnja, saj je imela velik učinek (d = 0,635).
Pri tem pojavu lahko igrajo vlogo naslednji dejavniki:
(1) Kulturni dejavniki
Zahodne kulture dajejo velik poudarek osebni odgovornosti in družbenemu prispevku. V nasprotju s tem pa so vzhodnoazijske kulture v praksi morda bolj pod vplivom družbenih norm kot pa individualne pobude.
Zahodne kulture dajejo večji poudarek prostovoljstvu, saj se ljudje pogosteje udeležujejo dobrodelnih in skupnostnih dejavnosti. Nasprotno pa je prosocialno vedenje v Vzhodni Aziji morda bolj izrazito znotraj družine in ožjih družbenih krogov.
(2) Družbeno okolje
Družbeno okolje v zahodnih družbah spodbuja aktivno sodelovanje v dejavnostih javnega blaginja in zagotavlja obsežne vire družbene podpore. Nasprotno pa na prosocialno vedenje v vzhodnoazijskih družbah morda bolj vplivajo družbena omrežja.
V zahodnih družbenih okoljih se večji poudarek daje družbeni odgovornosti in delu v korist skupnosti, medtem ko se v vzhodnoazijskih družbenih okoljih večji poudarek daje individualnemu akademskemu in poklicnemu razvoju.
(3) Vzorci vedenja
Pri posameznikih na Zahodu je bila ugotovljena težnja k notranjemu pripisovanju, pri kateri se pomoč drugim obravnava kot del osebnih vrednot. Nasprotno pa je bila pri prebivalcih Vzhodne Azije ugotovljena težnja k zunanjemu pripisovanju, pri kateri se prosocialno vedenje obravnava kot družbena odgovornost.
Vzorec poročila NEO-FFI